|
|
1月23日 Končno sem tudi jaz postavila svoje mesto na spletu!  (Trenutno je šele zaselek s 7 prebivalci.  )
Zelo dolgo časa sem se mučila z izborom imena (hvala Medy in Drejči za pomoč  - btw: lahko si ogledate tudi njuni mesti, spodaj sta linka), in se na koncu (kot zvesta fanica  ) odločila za naslov enega komada od Queenov.
Aja - Nova Zelandija je zakon! Ko bo enkrat dovolj keša.... morda pa le nekoč... definitivno moram nekoč iti tja! 
Lahko mi pomagate povečati in izboljšati mesto, vse kar morate narediti je, da kliknete na spodnji link. (Pa hvala za obisk - dnevno šteje le 1 obisk. Če imate neizmerno veselje, vam pa tudi ne bom preprečila vztrajnega klikanja v naslednjih dneh.  )
Pa obiščite še moji najljubši sosedi (lol, ful pa naše države mejijo ena na drugo  ):
1月12日 Malo igranja ne škoduje. :)
1月1日 Srečno novo leto vsem! 
Zdj zgleda kot da sem obupana, k sama kle gor visim na kompu, pa nism v družbi, hehe. Ni res!  Smo ble v Ljubljani in veselo silvestrovale skupaj z Big Foot Mamo. Edin ognjemet se jim ni posrečil zaradi megle.  Zmrznile nismo, ker smo se oblekle kot (polarni) medvedje in pile čaj. Tako je - no alcohol! No champagne.  Čeprav me boste lahko na eni sliki videli s steklenico enega, ampak to je bilo zgolj za hlajenje opekline. Očitno na silvestrovanju na prostem ne fašeš samo ozeblin, ampak tudi opekline. Neki bedaki so namreč neprevidno spuščali manjše rakete, baterije in rimske sveče. Tako me je nekdo z nečim zadel v glavo.  No, k sreči mi je brada zmrznila od mraza in tako posledic manjših opeklin ne bo.  Hvala tudi šalu, ki me je rešil hudega. Lol.
Zdj pa čakam, da vidim še koncert U2-jev po televiziji. (Svoje najljubše skupine pa že ne smem zamudit!  Še Queeni manjkajo - ampak sj smo jih poslušale med vožnjo.  )
Popoldne bom pa probala videoposnetke s koncerta objavit - za vse zapečkarje, ki niso mogli iti na BFM.  (Saj nimam nič proti zapečkarjem - največkrat sem tudi sama med njimi.  )
12月24日 Spet sem se malo igrala in risala / delala fotomontaže, pa so nastale take voščilnice.
Vesel božič tudi vam.
(Našo Ejo sem zamenjala z ovco.)
(Pa še en snežko.) 12月22日 Uf ja. Danes se je prileglo špricanje pevskih vaj dopoldne, ker sem po napornem (žurerskem) tednu res že rabila spanec.  O božičnem koncertu sem že pisala, naslednji večer (oz. kar noč), pa smo preživele v Ljubljani (natančneje v Fun Factoryju), kjer so prekmurski študentje organizirali svoj žur - odprt tudi za druge. Torej smo se zbrale štiri Gorenjke na prekmurskem žuru v Ljubljani, hehe.
To je bilo prvič, da so me spravili v FF, ker absolutno sovražim diskoteke, pa tudi glasba v njih mi ne odgovarja preveč (sploh techno, rave,  house je komaj prebavljiv - dobim sive lase, če slišim plesno-elektronske predelave svojih najljubših rock ali pa tudi dobrih starih pop komadov  ). Ampak tokrat je vse zgledalo drugače - v diskoteki so stregli bujto repo in ostalo domačo prekmursko hrano.  Lahko smo prisluhnili stand-up comediantom. Poleg tega niso vrteli glasbe, ampak so jo igrali v živo. Prvi bend nas je močno uspaval - pevec je bil tako nalit, da sprva nismo vedeli, ali poje v slovenščini ali angleščini, potem pa že tako pijan, da skoraj ni več vedel zase - le še mikrofona se je oklepal in lovil ravnotežje (nekam čudno naprej se je nagibal). Končno so spraznili oder (in za to poželi še največji aplavz, lol) in spustili gor veliko boljše Zmelkoowe.  Tistih par hitov je bilo fajn in smo vsi peli, skakali in se smejali besedilom ter komentarjem, ampak priznam - po dveh urah so mi tudi oni že presedali.
Ob enih so odšli z odra in vsi smo čakali na nastop Vlada Kreslina - in ga po dobre pol ure dolgih pripravah odra (logično, saj je pri njemu ogromno glasbil) pričakali. Nastopil je v svojem slogu in naredil odličen show.  Spremljali so ga Mali Bogovi. Škoda mi je za frendici, da jima pri šanku niso hoteli dati kemike, da bi si zagotovili avtogram - še pred nastopom smo ga namreč opazile nekje na robu množice poslušalcev. Nemogoče je, da šank ne bi imel nič za pisat, zlobneži. 
Ob koncu koncerta smo na parkirišču še veselo drgnile led dol z avtomobilskih šip - ko smo prišle v Kranj, pa smo zadevo še enkrat ponovile. Še dobro, da nas je doma čakala topla, mehka in udobna postelja.  (Zraven nje pa na žalost še nenarejena domača naloga.  Še dobro, da je bil faks šele popoldne.  )
Danes sem si torej vzela čas, da sem objavila slike z Bujte repe 2007, že včeraj pa sem dodala slike z Dunaja (torej Schonbrunna in živalskega vrta).  Uživajte.  12月20日
"Ja, ni problema. Sej bi te naknadno prosila za to. Sem zabeležila. (Aja pa prijavljena si na devetnajstem mestu)
Lp, Nena"
Jeej! Na Irsko gremo!  Vem, da gremo, ker so se prijateljice istočasno prijavile. Še dobro, da sem nekaj pozabila napisati, da smo takole že predčasno izvedele, da smo na seznamu.
Včeraj sem bila s prijateljicama (Vesno in Matejo) na božičnem koncertu na Gimnaziji Kranj. Res je bilo super - mislim da je bil eden najboljših do zdaj. Sploh zato, ker so prevladovali dijaki (ok, nekaj je bilo sposojenih - oz. že bivših dijakov - tako kot npr. moj sošolec (Matjaž) iz gimnazije, ki res obvlada violino) - ampak tako je prav - če se temu reče gimnazijski koncert, potem naj nastopajo dijaki. Je bila pa tudi gostja Manca Izmajlova fajn - lepo je pela (valda, če se pa ukvarja s solo petjem profesionalno), pa eno ful dobro obleko je mela na seb. Razumela nisem nič, ker so bili komadi v ruščini. Vedel si, da je nekaj slovanskega, ampak ne pa točno kaj pojejo. Ful dobr je bilo vidt enkrat fantovsko solistično točko - bravo za unadva, ki sta pela Suliko. Fantovskega petja res manjka.
Sicer je bilo pa več instrumentalne glasbe, kot samega petja. Igrali so Čajkovskega (in njegove balete), Šostakoviča (kjer je bila moja tamala solistka na klavirju - bravo Mateja, obvladala si - dobro odšpilan klavirski koncert  ), Musorgskega in druge. Skratka - čestitke za uspešen koncert. Danes je pa še en na vrsti, ki ga bodo posneli. Ampak je sam za ljudi z vstopnicami. Preveč fensi zame. Jst sm mogla na balkonu stat, ker so bili že včeraj vsi sedeži sumljivo rezervirani.
Mal že pogrešam stare cajte, je blo res lepo srečat kolegice, ki so mlajše od mene, pa še zmeraj pojejo v zboru. Zdaj bodo tudi one kmalu študentke. Kr mal staro se počutim. Sploh zato, k smo ugotovile, da bo voditelj koncerta (Šorli) enkrat kmalu postal profesor na naši gimnaziji, pa samo 3 leta starejši je od nas! Pa dirigent (Bečan), ki je dobil Prešernovo nagrado za partituro - mislim, da tudi zaključuje s svojim študijem. Staramo se, staramo.
Potem je bilo super srečati mojo profesorico za zgodovino (končno dobla njen mail - tko da Andreja, pripravi vprašanja - je pa res da nisem prepričana, koliko ona ve o Aleksandriji - Jeruzalem obvlada - pa Bližnji Vzhod. Tam se ji pa lahko samo klanjamo. )
Zdaj mi je pa časa zmanjkalo za slike z Dunaja. Pa kdaj drugič. Do božiča bojo že gor. Šibam na kosilo.
****************************
Napisano včeraj, ampak mi ni hotelo objaviti. 12月13日 Sedim za računalnikom in odštevam do polnoči, ko se pričnejo zbirati prijave za ekskurzijo na Irsko.  Število mest je omejeno, kandidatov pa veliko (preveč). Upam, da nam uspe. Ker se gre ravno od 4. februarja do 11. februarja sem mislila gor prirediti rojstnodnevno žurko (ane, Medy?  ) in bi najraje povabila kar vse moje najboljše frende, da grejo zraven, pa zgleda, da se preveč anglistov interesira za to ekskurzijo, kar pomeni manj prostih mest za ne-angliste. Ampak brez skrbi - bom nekaj še dodatno organizirala, ko pridem domov. 
Danes me ni bilo na pevskih vajah, ker sem izgubila glas (včeraj sem delala v muzeju - sem imela 4 ure delavnic) - no zdaj se že počasi vrača.  Očitno sem fasala en hud prehlad.  Pač dolg, ki ga moraš plačat za to, da si se lahko v soboto dobro imel.
Še enkrat hvala frendici Mateji, da me je povabila na ekskurzijo na Dunaj, ker je blo res zakon.  (Seveda bom spet objavila slikce na teli strani - ko bodo približno urejene in izbrane.  ) Tako sem prvič v življenju v živo videla več vrst pingvinov, velikega pando, koali, polarna medveda in še druge nenavadne živalce.  V glavo se mi je v fake jami (s tropskim podnebjem  ) skoraj zaletel netopir, stresel me je električni pastir, ker sem želela narediti dobro fotko, pa me prva zajla ni zadržala. Potem sva bile v Schonbrunnu (kjer je bla Mateja 2x kregana zarad poskusa fotografiranja stvari s telefonom - ena zoprna teta čuvajka ji je sledila  ). Sledil je ogled Stephansplatza (čeprav sem bila tam že 2x) - še pred tem pa jamranje in teženje domačinom na podzemni železnici, ker sva hoteli priti v center mesta in nisva vedeli kam morava (ker najine lokacije mimogrede sploh ni bilo na zemljevidu   ). Nazadnje sva se založili s čokolado in napolitankami v Mannerju, pojedli pico in se vrnili do zbornega mesta, da smo se lahko odpeljali domov. 
...
Še ena ura. 
|
|
|
|